Med ležernimi poletnimi temami bomo tokrat v ospredje postavil sedem nujnih (must have) stvari, ki smo jih še v ne tako oddaljeni preteklosti imeli oziroma kupovali skoraj vsi. Kaj torej sodi med tisto dodatno opremo, ki ni bila del serijske opreme in smo jo ob nadaljnji prodaji vozila odstranili in jo prenesli s seboj v sveži jekleni konjiček
Avtoradio
Še pomnite znamke Blaupunkt, Kenwood, Alpine in Pioneer? Vsi, ki kaj stavimo na kvalitetno glasbo, smo v vozila nameščali avtoradie omenjenih znamk. Brez zmogljivega zvočnega sistema prav tako ni šlo, da o morebitnih »nizkotoncih« v prtljažniku niti ne pričnemo. Tisti bolj praktični so se namestitve lotili sami, posel pa je cvetel tudi lokalnim obrtnikom iz segmenta avto-elektronike.
Danes je namestitev radia nemogoča, saj ima vsaka znamka in njen model svoj način namestitve osrednjega zaslona, preko katerega vršimo bistveno več funkcij kot le ambientalni zvok. V kolikor si lastite štirikolesno klasiko, pa v njej verjetno igra radio iz zgoraj omenjene četverice …
Škatla za kasete ali CD-je
Ker USB ključev takrat še ni bilo, smo glasbo na omenjenih radio enotah vrteli preko CD-jev, pred tem celo iz kaset. Ker je količina glasbe na eni kaseti bistveno manjša kot recimo na USB ključku, smo imeli prav vsi v vozilih nameščene škatle za večje število kaset in/ali CD-jev. 1980-ta so bila predmet kaset, medtem ko desetletje kasneje zagotovo pripada zgoščenkam.
Hekblende (Heckblende)
Izpeljanka iz nemščine, ki se nanaša na enotne zadnje luči in so bile nekoč še kako zaželen dekorativni kos zadka vozil. Gre za povezavo zadnjih luči v enoten pas, nekaj kar danes s pridom koristijo določeni proizvajalci vozil, ko svetila povežejo v eno enoto. Na sončni strani Alp smo jih največ videli na zadkih VW Golfa druge generacije in sočasno tudi VW Jette, občasno pa se je tako »oplemeniten« pripeljal tudi kakšen Mercedes-Benzov model.
Držala za dovolilnice
V določenih državah so bile na vetrobranskem steklu obvezna papirnata dovoljenja, ki jih je lastnik namestil tik nad armaturno ploščo. Zgodovina teh držal sega v davno leto 1921, masovno pa so se začela poslavljati šele pred desetletjem, ko jih je izpodrinila digitalizacija.
Prirejeni vetrobranski senčniki
Tudi danes si lahko omislite senčnike z različnimi napisi, vendar so v tem obdobju nameščeni večinoma tisti z odbojnim slojem, ki jih lahko koristimo tudi pozimi kot zaščito pred zmrzaljo. Pred tremi desetletji pa je kar mrgolelo senčnikov z različnimi napisi, logotipi in hudomušnimi skicami. Kdo ve, morda se prešerna volja vrne nazaj med avtomobiliste.
Kimajoči psički
Predvsem Nemci so bili ljubitelji manjših pasjih figur, ki so počivale na armaturni plošči vozila in z glavo migetale skladno z voznim terenom. Zgodba, ki se je pričela v 1970-ih in tri desetletja kasneje nekako zaključila. Redko še opazimo tovrstni »dekor«, ki je skoraj povsem izginil iz naših vozil.
Vinilna streha
Ameriška pogruntavščina, kjer so mimoidoči zaradi z vinilom prevlečene strehe mislili, da si lastite kabrioleta. Ta je bil v 1960-ih in 70-ih nekakšen statusni simbol, zato so se tisti manj uspešni pri zaslužku domislili bližnjice. Možnosti je bilo kar precej, cilj pa je bil en sam – izgled kabrioleta, čeprav ima avtomobil klasično trdo streho.
Blaž Likovič
foto: Hagerty