Opel Rekord D, ki bo januarja 2022 praznoval 50. rojstni dan, je imel težko nalogo. Njegovega neposrednega predhodnika so izdelali v več kot 1,2 milijona primerkih, kar je osmina vseh avtomobilov, ki jih je Opel na ceste poslal v 70 letih svoje avtomobilske proizvodnje. Kot so takrat novinarji lahko prebrali v ‘Presse-Information’, je bil to dokaz, da si trg “ne more privoščiti izgube avtomobila, kot je Rekord”. Odločilno vlogo, ki jo je imel v avtomobilski industriji, je zato prevzel njegov pomlajeni naslednik, sama proizvodnja pa se je začela decembra 1971.
V Sloveniji je bilo, kljub častitljivemu jubileju, ki ga praznuje ta model prihodnje leto, konec decembra 2020 še vedno registriranih 25 Opel Rekordov. Ta model je imel tako tudi v Sloveniji pomembno vlogo pri prevozu in tako še danes krasi garažo mnogokaterega ljubitelja. Rekord D je zapeljal v široke in dobro utrjene kolesnice, a ga to ni ustavilo, da ne bi ubral svoje lastne smeri.
Tako je na primer v nasprotju z Rekordom C, ki je z ‘obliko stekleničke kokakole’ ob stebričku C nastal pod vplivom oblikovanja severnoameriških sestrskih modelov, uvedel oblikovanje s povsem evropskimi značilnostmi. Jasne in funkcionalne linije, gladke površine ter velika okna in nizka bočna linija pod stranskimi okni so poskrbeli za brezčasno zunanjo podobo. “Rekord D prihaja na trg kot gost, ki na zabavo prinese dobrodošlo osvežitev,” je bilo zapisano v gradivu za novinarje.
Tako kot pri predhodniku so kupci lahko izbirali med tremi izjemnimi karoserijskimi izvedbami: klasično limuzino z dvema ali štirimi vrati, športnim kupejem in karavanom s tremi ali petimi vrati. Za uporabo v komercialne namene in v najboljši tradiciji legendarnega dostavnika ‘Schnelllieferwagen’ iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja je Opel ponujal tudi kombi Rekord (karavan s tremi vrati brez zadnjih stranskih oken).
Varnost je najpomembnejša: območje deformiranja prednjega dela in zaščita pred bočnim
trkom
Opel Rekord D (poimenovan tudi Rekord II, da bi se izognili zamenjavi z oznako D za dizelski motor) je dvignil letvico tudi na področju pasivne varnosti. Ojačitve na bokih in strehi so zagotavljale zaščito v primeru bočnega trka in prevračanja, območja načrtovanega deformiranja pa so varovala potnike v primeru čelnega trka. Bencinski motorji modela Rekord D so bili izpopolnjeni preizkušeni štirivaljni agregati z odmično gredjo v glavi motorja (CIH), ki so jih do premiere izdelali že več kot dva milijona. Osnova je bil 1,7-litrski motor s 49kW/66 KM, motor S je razvil 61kW/83 KM, 1,9-litrski agregat pa 71kW/97 KM.
Rekord D pa je postal tudi prvi Oplov osebni avtomobil z dizelskim motorjem na trgu –septembra 1972 s serijsko različico motorja, ki je postavil svetovni rekord! Dizelski motor z vrtinčasto komoro s 95 KM in turbinskim polnilnikom je v prototipu praznoval svojo premiero že junija tega leta. Opel GT Diesel z aerodinamično optimizirano karoserijo je na Oplovi testni stezi v Dudenhofnu postavil 18 mednarodnih in dva svetovna rekorda. V Rekordu je novi motor s kompresijskim vžigom razvil 44kW/60 KM, porabil povprečno 8,7 litra goriva na 100 kilometrov in omogočil največjo hitrost 135 km/h. Opel Rekord 2100 D je bil prepoznaven po izboklini na pokrovu motornega prostora: zaradi zgornje odmične gredi in spremenjene glave valjev je bil dizelski motor višji od bencinskih
motorjev.
“Za ljubitelje zmogljivih športno-potovalnih avtomobilov”: Opel Commodore
Od marca 1972 je Commodore B razširil ponudbo navzgor in zapolnil vrzel med Rekordom ter višje umeščenima modeloma Admiral in Diplomat. Commodore B si je obliko karoserije delil z Rekordom, a je bil opremljen bolj razkošno kot Rekord in na voljo le s šestvaljnimi motorji. Razvoj je bil hiter: 2,5-litrskemu motorju s 85kW/115 KM za model Commodore S je sledil GS s 96kW/130 KM in nato 2,8-litrski GS z dvema uplinjačema in 105kW/142 KM. Septembra 1972 je na sceno pripeljal vrhunski Commodore GS/E. 2,8-litrski motor s 118kW/160 KM in elektronskim vbrizgom goriva je omogočal osupljivo zmogljivost. Kupe je lahko dosegel največjo hitrost 200 km/h, štirivratna limuzina pa 195 km/h.
“GS/E je namenjen ljubiteljem zmogljivih športno-potovalnih avtomobilov, ki radi hitro premagujejo dolge razdalje,” so zapisali pri Oplu. Tako ne preseneča, da se je Commodore GS/E izkazal tudi kot močan tekmec na dirkah in relijih. Leta 1973 je mladi Walter Röhrl prvič tekmoval z Oplom na reliju Monte Carlo. Uspešno, čeprav je zaradi pomanjkljive homologacije kupe Commodore GS/E, ki ga je pripravil Irmscher, tekmoval v razredu skupine 2 za predelana vozila.
Commodore in Rekord sta največje zmage dosegla zunaj dirkališč in hitrostnih preizkušenj. V začetku septembra 1976 je s proizvodne linije zapeljala zlata limuzina Rekord D kot naslednji milijonti model v seriji – potrditev, da trg res “potrebuje Rekorde”, kot je Opel izjavil ob predstavitvi leta 1972. Ta dosežek je Opel proslavil s posebno ‘milijonarsko’ različico z omejenim številom izdelanih vozil z 2,0-litrskim motorjem S s 74kW/100 KM in opremo Berlina. Ko so septembra 1977 na trg poslali zadnjo generacijo Rekorda, je s proizvodne linije v Rüsselsheimu zapeljalo 1.128.196 Rekordov D in 140.827 modelov Commodore B.
Rudi Leskovec
foto: Opel