Pri britanski športni znamki McLaren je prešerno že celotno leto, saj slavijo 60. obletnico ustanovitve F1 ekipe pod vodstvom Bruca McLarna, po rodu iz Nove Zelandije. Ta je podjetje preimenoval v sodobno skupino McLaren Group šele v letu 1985, znotraj katere je ločil F1 ekipo in proizvodnjo butičnih športnih vozil s homologacijo v rednem prometu.
Britanci so tokrat v slavnostna oblačila odeli svoj letos predstavljeni model 750S, ki velja za poslednjega med klasično gnanimi primerki. Rdečo nit zunanje podobe kroji trojna lovorika z oznako 3-7-59 in se nanaša na oštevilčenje dirkalnikov s katerimi so zasedli prestole dirk Indianapolis 500, Monaco Grand Prix in nenazadnje še 24h Le Mansa.
Podobo, ki si jo lahko nazorno ogledate v zgornjem videu, bo nosilo zgolj šest vozil – tako Coupe kot Spider oblike. In prav ste uganili, prav vseh šest vozil je že oddanih posebej izbranim lastnikom, ki izstopajo med butičnimi zbiratelji in klienti McLarnovih vozil. Samo za obarvanje vozila je potrebnih več kot 1.200 ur pri čemer so mojstri karoserijskih odtenkov iz oddelka McLaren Special Operations vključili več kot 20 barv in s posebnimi metodami dosegli osupljivo globino in podrobnosti. Celotno znanje temelji na bogatih izkušnjah iz unikatnih naročil, ki so si jih lastniki McLarnovih posebej prirejenih vozil zaželeli v zadnjih nekaj desetletjih.
Kdo in kdaj je torej z McLarnovimi dirkalniki slavil t. i. trojno krono? Številka ‘3’ izhaja iz dirkalnika M16D, ki ga je leta 1974 na Indy 500 vozil Johnny Rutherford, medtem ko ‘7’ temelji na zmagi Alaina Prosta, ki je Monako osvojil leta 1984 McLarnom MP4/2. Najvišja cifra “59” pripada McLarnu F1 GTR, ki so ga do zmage v Le Mansu leta 1995 popeljali Yannick Dalmas, Masanori Sekiya in JJ Lehto.
Blaž Likovič
foto: McLaren
