Site icon CarAndUser.com

Manhartov M240i v lovu za M2

BMW M2 že od prve generacije velja za enega najboljših kompaktnih športnih avtomobilov, po katerem se zgledujejo številni konkurenti. Kljub mogočnosti modela M2, njegov dostopnejši sorodnik M240i, ni bistveno manj impresiven.

Tako kot M2, tudi M240i uporablja 3-litrski vrstni šestvaljni motor (sicer druge zasnove) s podporo turbopolnilnika, ki zagotavlja odlično popotnico za znatno povečanje moči. V podjetju Manhart Performance so potencial M240i sprostili s projektom MH2 500 II, katerega pogonski sklop premore kar 503 KM in 633 Nm navora (serijsko 374 KM in 500 Nm).

Občutno povečanje zmogljivosti so dosegli s po meri izdelanim krmilnikom MHtronik, uglašenim za 102-oktansko gorivo, skupaj s sklopom nadgradenj motorja B58. Med ključnimi spremembamk so nov sesalni kolektor z vgrajenim vmesnim hladilnikom, spustna cev s 300-celičnim katalizatorjem HJS ter zadnji dušilec iz nerjavečega jekla GRAIL z regulacijo ventilov in štirimi 100-mm mat črnimi zaključki. Zbrane izboljšave MH2 500 II postavijo pred serijski model M2, ki premore 480 KM in 600 Nm. Pogon na vsa kolesa xDrive pri M240i zagotavlja varen in učinkovit prenos moči ter vsakodnevno uporabnost. Za še večjo zmogljivost sta na voljo paketa nadgradenj Stage 2 in Stage 3.

Da bi povečano moč uskladili z izjemnimi voznimi lastnostmi, je MH2 500 II opremljen z novim kompletom vzmetenja Variant 3 podjetja KW Suspensions, ki ponuja nastavljive stopnje blaženja. Alternativno je mogoče serijske blažilnike kombinirati z nižjimi vzmetmi H&R. Zavorni sistem ostaja standarden, vendar lahko na željo stranke uredijo vgradnjo zmogljivejšega paketa.

Vizualno bomo MH2 500 II od povprečja ločili po belo obarvanih 20-palčnih platiščih Concave One, aerodinamičnih delih iz ogljikovih vlaken, kamor spadajo krilce sprednjega odbijača, pragova, zadnji spojler in difuzor, v kontrastu s pastelno svetlo modro karoserijo. V notranjosti je volan BMW M prejel oblazinjenje v kombinaciji usnja in alkantare ter karbonski prestavni ročici.

Žiga Kolman
foto: Manhart

Exit mobile version