Najbolj očitna prva poteza predelave je poigravanje s programsko opremo in povečanje zmogljivosti pogona, kar je pri električno gnanih avtomobilih nekoliko bolj zapleteno, saj imajo elektromotorji omejena delovna območja, baterije pa začrtane mejnike, koliko energije lahko dovajajo motorjem. Kakršnokoli večje poseganje bi pomenilo bistveno spreminjanje sistema, kar pa ni v skladu s prefinjenim predelovanjem.
S takšno podobno težavo se soočajo pri nemškem predelovalcu AC Schnitzer, a povišanje zmogljivosti pogonskega sklopa vsekakor ni edina poteza za povečanje voznih užitkov. Torej, če nastavljanje motorjev ni mogoče, je potrebno posegati po popravkih podvozja, vzmetenja in aerodinamike, s čimer bo koriščenje dane moči bolj optimalno.
Na neka način so se pri AC Schnitzerju lotili novega BMW-ja i4, ki se po predelavi pohvali 25 mm več širine in toliko manj oddaljenosti od tal, številni aerodinamični dodatki (krilca, usmerjevalci zraka,…) pa poskrbijo za boljše karakteristike krmiljenja ter povečan potisk k tlom. Kako velik vpliv imajo ti dodatki na same številke je na tej stopnji še tržna skrivnost, a zagotovo je vožnja po izboljšavah občutno bolj dinamična.
Seveda pri takšni predelavi ne gre pozabiti na zamenjavo platišč in pnevmatik. Pri AC Schnitzerju so se odločili za različno širino obutve, z 265 mm širokimi pnevmatikami zadaj in 255 mm na sprednji osi, prav tako so kolesa za 10 mm potisnili navzven. Prilagojeno postavitev koles so podprli s spremenjeno geometrijo vzmetenja z novimi vzmetmi in blažilniki. Kot kaže je takšen trenutni trend predelovanja električnih avtomobilov. Na zelo sodobno vprašanje, se odgovor skriva v potezah stare šole.
Žiga Kolman
foto: AC Schnitzer
