S poletjem prihajajo tudi silovite vročinske nevihte, za katere je značilno silovito deževanje, toča, močni sunki vetra in hiter padec temperature. Za stabilnost vozila je najslabša enormna količina vode na cestišču, kar bistveno zmanjša oprijem pnevmatik. Ob zadov stni količini vode in hitrosti vozila pa lahko pride do splavanja oziroma akvaplaninga, če poslovenimo tuj izraz.
Kaj torej storiti, ko ste v močnem dežju za volanom?
– Upočasnite, saj bo močan dež in pršič pred vami vozečih vozil znatno okrnil vašo vidljivost. Če v suhem vremenu za varnostno razdaljo velja pravilo dveh sekund, potem si v nalivu vzemite enkrat več časa oziroma prevzemite pravilo štirih sekund.
– Preverite dobro učinkovitost gumijastih metlic brisalcev. Slednje morajo dobro brisati stekleno površino, vi pa morate redno preverjati njihovo stanje. Sredi naliva vam slabi brisalci storijo več škode kot koristi.
– Prižgite zasenčena svetila. Kljub temu, da imajo novejša vozila praktično vsa samodejno možnost vklapljanja oziroma preklapljanja dnevnih in zasenčenih luči, jih v slabem vremenu vseeno ročno prižgite. Velja nenapisano pravilo, da je smiselno prižgati luči vsakič, ko vklopite brisalce vetrobranskega stekla.
Akvaplaning – kako ga prepoznate
– Vrtljaji motorja kljub nespremenjeni hitrosti poskočijo, kar je znak izgube stika s podlago.
– Posledično je tudi zvok motorja glasnejši.
– Krmiljenje volana postane lažje, vozilo pa se na zavijanje ne odziva.
Akvaplaning – kaj storiti
– Prvo pravilo: brez panike!
– Popustite stopalko za plin ali izklopite tempomat.
– Držite volanski obroč samozavestno, da bo vozilo sledilo poteku ceste.
– Nikar močno ne zavirajte, saj lahko izgubite nadzor nad vozilom.
Akvaplaning – kako se mu izogniti
– Preverite pnevmatike. Slednje morajo imeti dovolj prostora za odvajanje vode izpod tekalne površine.
– Zmanjšajte hitrost na sprejemljivo glede na vozne razmere.
– V ekstremnih primerih ne uporabljajte tempomata.
foto: NP