Norveška je postala prva država na svetu, kjer je prodaja električno gnanih avtomobilov prehitela prodajo bencinsko ali dizelsko gnanih. Podatki norveške prometne organizacije (OFV) razkrivajo, da je v lanskem letu delež prodaje baterijsko-električnih avtomobilov dosegel 54,3 odstotkov. Leta 2019 se je ta številka zaustavila pri 42,4 odstotkih, medtem ko je pred desetletjem njihov delež znašal le en odstotek. Za primerjavo, v Sloveniji je lani delež izključno električnih vozil znašal le 2,6 odstotka.
Zakaj je prišlo do takšnih rezultatov? Norveška je za lastnike električnih vozil precej bolj prijazna od ostalih držav. Pri nakupu električnega vozila so državljani upravičeni davka in letne dajatve cestnega sklada. Vozijo se lahko po pasovih za avtobuse, 50 odstotkov privarčujejo pri plačevanju parkirnin, cestnin in trajektov. Poleg tega imajo dostop do urejene polnilne infrastrukture. Rezultat je ugodnejši nakup in cenejša uporaba v primerjavi z običajnimi avtomobili. Dodatno so k padcu prodaje vozil izključno z motorji na notranje izgorevanje pripomogli hibridi, skupno je delež vseh vozil s polnilnim kablom dosegel 74,8 odstotkov.
Norveška želi po najnovejših poročanjih prekiniti prodajo bencinskih in dizelskih avtomobilov do leta 2025 – veliko let prej od večine evropskih držav, saj so kot kaže na pravi poti. V skandinavski državi je lovoriko najbolje prodajanega električnega avtomobila v letu 2019 osvojila Tesla Model 3, lani pa je najvišjo stopničko speljal Audi e-tron. Volkswagen ID.3 se kljub le nekaj mesečni prodaji uspel zavihteti na tretje mesto.
Žiga Kolman
foto: Audi