DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji
Tretje mnenje - Toyota Avensis Wagon 2.0 D4D

Ale_K
limpobannerPonedeljek, 10:00. Ceste so polne snega in ob dihanju se tvorijo beli oblački. Na prvi pogled deluje manjša kot na fotografiji, kjer zaradi vzpenjajočih se linij na boku avto deluje daljši in na preži, pripravljen da naskoči cesto. Dvomite, da govorimo o istem avtomobilu? Res je, Toyota Avensis ni slovela po drznih oblikovnih potezah kot tudi ne drugih čustva vzbujajočih značilnostih, vendar je pri novem modelu vpliv oblikovalcev pri končni zasnovi močnejši kot v prejšnjih generacijah.

Testno vozilo je bilo odeto v črno barvo, ki se je lepo dopolnjevala z zatemnjenimi stekli. Ravno slednja so vozilu dodala tisti „faktor x“, ki te odmakne od sivega povprečja. Hote ali ne, Toyota s tem modelom cilja ravno tja, v sredino Gaussove krivulje. Previsa preko prve in zadnje preme sta relativno dolga, kar poudari izstopajoč zadnji odbijač, ki spominja na zateklo spodnjo ustnico oziroma oblikovno približuje karavan sedanu. Ne vem, ali je bila to zahteva oblikovalcev ali večje varnosti, ker funkcionalno zagotovo ni - rešitev vozilu dodaja dolžinske cm, brez da bi povečala notranjost, za odlagalno površino pa si lakiranega odbijača ne bi upal uporabljati. Na prednjo masko nimam pripomb, všeč mi je tudi že omenjena dvigajoča se bočna linija. Zunanji kromirani dodatki tvorijo prijeten kontrast s temno barvo, imitirata jih tudi bela smernika na bočnih ogledalih. Zadnje steklo je podrejeno obliki in s tem slabše pregledno, zelo rado se tudi maže. Slednjo pomanjkljivost vsaj pri vzvratni vožnji uspešno odpravi kamera, če le ni zamazana tudi njena leča.

Notranjost je bila pričakovano temna in odeta v tkanino, daleč od mojega ideala bež usnja. Plastiki ter končni obdelavi ni mogoče kaj očitati, oboje je primerno cenovnemu razredu. Testno vozilo je skrivalo par sladkorčkov – sovoznice bodo hvaležne za avtomatsko osvetljavo ogledalca v senčniku, vozniki pa predvsem za odličen na dotik občutljiv barvni zaslon na sredinski konzoli, ki vključuje dobro in za uporabo enostavno navigacijo, BT telefonijo (zvok je res odličen) in radio z vsemi dodatki (mp3, SD, …). Ob prevzemu sem bil opozorjen edino na nekonvencionalno nameščeno elektronsko ročno zavoro, katere stikalo se je nahajalo nad voznikovim desnim kolenom. Vsakič, ko je bila zavora aktivirana s pritiskom navzdol, se je iz ozadja vozila zaslišal značilen zvok elektromotorjev. Zavoro je bilo mogoče sprostiti s potegom stikala proti sebi ali pa s speljevanjem, kjer se je zavora sprostila samodejno. Odlična rešitev za vse, ki radi »šparate« sklopko pri speljevanju v klanec. Čeprav pride vozilo skupaj s preko šesto stranskimi navodili za uporabo, sam nisem prebral niti vrstice. Vse kontrole so dovolj intuitivne, da sem se jih brez stresa priučil skoraj v prvo.

Kot pravi japonec, vozilo ni narejeno za velikane. Če imate preko 180 cm, boste za volanom težko našli udoben položaj. Pri obračanju volana vam bodo v napoto lastna kolena, težje dosegljiva bo ročna zavora. Neprijetno vas zna presenetiti sedež, katerega ramenski del se vam bo končal nekje pod lopaticami. Vsi ostali boste v vožnji uživali, še posebej na račun dobre zvočne izolacije (malce jo kvari šum stranskega ogledala ob višjih hitrostih), nezahtevnega upravljanja (izkaže se tempomat) in občutka stabilnosti ter zanesljivosti za volanom. Nič ne škriplje in nič ne ropota, zato je ugibanje o tem, ali ima vozilo po vsaki prevoženi cestni neravnini še vedno vse predvidene sestavne dele, povsem odveč.

Uporabnik v paketu dobi primerno velik prtljažnik, katerega rahlo kvarijo zaobljena vrata, ki ne omogočajo nakladanja do roba. Sedeži se podrejo v ravno dno, pod podom se nahaja plastična posoda z razdelki za tiste bolj mokre. Vozilo je okretno in daje občutek, da je manjše, kot je v resnici. Preglednost je dobra, meje vozila ne zahtevajo ugibanja. Pri kameri sem pogrešal črto, ki bi označevala, kje se vozilo konča (parkirni senzorji so bolj živčni in ne dopuščajo manevriranja na tesno).

Pri prvem zagonu motorja je slednji pokazal svojo dizelsko naravo tudi preko značilnega zvoka in tresljajev. Ko se ogreje, zveni kot bencinar – izda se le pri odločnejšem dodajanju plina ter pri pregovorno dobrem navoru in polni odzivnosti že pri nizkih obratih. Speljevanje v drugi prestavi ne predstavlja posebnega izziva, šesta prestava pa je odmerjena tako, da pri 2100 vrtljajih omogoča križarjenje med 130 in 140 km/h. Sam menjalnik je prilagojen umirjeni vožnji. Hodi so daljši, pri poskusih športnega prestavljanja se rad zatika. Kot voznik dizla že sicer prestavljam pri 2000 obratih, zato sem šele kasneje opazil, da je vozilo opremljeno tudi z opozorilnikom za menjavo v višjo prestavo, ki se v obliki zelene puščice prižge malo čez 2000 obratov. Z dokaj doslednim upoštevanjem navedenega in občasnimi hitrejšimi speljevanji sem imel povprečno porabo pod šestimi litri (ob prevzemu je bilo povprečje 7,2 litra), kar je še vedno dober liter več od tovarniško obljubljenega. Z natančnejšimi značilnostmi motorja se namerno nisem seznanil, da ne bi bil deležen placebo učinka – šele kasneje sem v prometnem dovoljenju prebral, da je šlo za dvolitrski dizel. Motor temu tipu vozila popolnoma zadošča, nikar pa ne pričakujte športnih presežkov. To lahko še toliko bolj zatrdimo za vzmetenje. Že pri opisanem motorju se je odločnejše pospeševanje kazalo v zibanju vozila, „kaznovane“ so bile tudi hitre menjave pasu. Žal nisem imel priložnosti preizkusiti kakšne ovinkaste podeželske ceste a, roko na srce, Avensis temu tudi ni namenjena. Osebno so mi ljubša trša podvozja, je pa z Avensis vožnja čez ležeče policaje toliko udobnejša.

Če si želite zanesljivo, udobno in tehnično dovršeno vozilo, v katerem ne boste zbujali (nepotrebne) pozornosti, potem ste dosegli svoj cilj. Vozilo kot celota naredi dober vtis – ničesar bistvenega mu ni mogoče očitati vendar tudi v ničemer ne izstopa. Idealno flotno vozilo: udobno, zanesljivo, vodljivo, diskretno in stroškovno predvidljivo. Ne spodbuja agresivne vožnje in nudi dovolj prostora za štiri s prtljago. Tu se bodo prepoznale tudi mlade družine, pozitivnih odzivov je bil delež s strani mojega očeta v pokoju (bivši voznik Toyote RAV4). Nežnejši spol je opazil predvsem zatemnjena stekla.

Bi si Avensis kupili za osebno uporabo? Odgovor tridesetletnika brez otrok je negativen. Bi ga imel za službeno vozilo? Z veseljem.

Aleš K.
foto: caranduser.com

Celoten test si lahko preberete na: http://www.caranduser.com/sl/testi/avtomobili/toyota-avensis-wagon-20-d4d.html


 
Pasica
 
Pasica

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com