Majhen korak naprej
Skoraj natanko leto dni je odkar sem se lahko nekaj dni družil s hibridnim Yarisom, tokrat pa sem ob vstopu v poletje »ponovil vajo« in preveril napredek "facelifta" japonskih inženirjev. Zastopniki pri Toyoti so nam zaupali skoraj identičnega Yarisa, ki je imel ponovno BiTone modro karoserijsko barvo ter hibridni pogon. Ali je napredek pri novem modelu, ki mu pripisujejo izboljšano varnost, vodljivost ter udobje opazen in če, koliko?
Del nadgradnje je zajemal tudi delno prestrukturiranje sprednje maske ter svetlobnih teles. Novi Yaris sedaj deluje nekoliko bolj odraslo in manj navihano. Medtem ko ima »nos« značilne Toyotine poteze me sedaj nekoliko bolj prečno postavljene zadnje luči močno spominjajo na kakšnega korejskega konkurenta. Kakorkoli, testni primerek je v živahni modri barvi lepo poživil pretežno sivo pločevino, ki mi redno dela družbo na slovenskih cestah in ker je videz, tako kot pri ljudeh, vedno subjektivnega pomena lepotno ocenjevanje prepuščam kar vam, bralcem. Je pa precej bolj opazen napredek pri vstopu v ta kompakten japonski bivalnik. Revolucije sicer ne gre pričakovati, je pa notranjost sedaj nekoliko manj plastična in deluje nekoliko bolj smiselno razporejena. Kljub hibridnemu pogonu, ki prinaša nekoliko spremenjene merilnike 
ter drugačne tipke, se takega vozila nevajen voznik hitro privadi. Toyotin malček se lahko pohvali s 4,2-palčnim informacijskim zaslonom ter 7-palčnim osrednjim barvnim zaslonom občutljivim na dotik ter hkrati nudi dostojen nabor asistenčnih sistemov ter osnovnejših povezljivostnih storitev, več kot jih povprečni Janez zahteva. Da je Yaris povsem dostojen tudi v prostorskem smislu sem ponovno preveril z vikend »oddihom« pri babicah in dedkih. Tokrat sem v sklopu motorizacije prevažal poganjalec namesto otroškega vozička, vse ostalo je bilo praktično enako kot leto nazaj – nekaj organizacije pri razvrščanju prtljage in vse je bilo pripravljeno za odhod.
Da so pri prenovi na novo razvili in vgradili kar 900 sestavnih kosov se najbolj opazi pri vozni dinamiki. »Modri dirkač«, kot sem poimenoval testnega hibridnega Japončka, se sedaj odziva opazno bolje kot predhodnik, še vedno pa so me nervirale klasične težave uporabe neskončno stopenjskega samodejnega menjalnika in posledično vrtenje 1,5-litrskega bencinskega motorja proti rdečemu polju. Tisti, ki so strojniki po duši, razumejo bolečino voznika ob trpljenju hladne kovine, ko mora ta opravljati nerazumljive napore že v normalnem urbanem prometu. Tukaj hitro »popusti« le ročno izbran povsem električni pogon, saj se oktanska pomoč vklopi že ob polžjem pospeševanju upokojene sosede, kaj šele v primeru, ko želim sosedovemu 
omladincu pokazati, da ima Yaris skupno izhodno moč okroglih 100 »konj«. Sprememb pod motornim pokrovom praktično ni, saj je simbioza bencina in elektrike enaka kot pri predhodniku. To tvorita 1,5-litrski bencinar s 54 kW (74 KM) ter elektromotor s 45 kW (61 KM), skupaj pa zmoreta že omenjenih 100 konjskih moči. Ker je bila pogonska tehnika praktično enaka kot pri predhodniku ni bilo pričakovati bistvenih odstopanj niti pri glavnemu cilju nakupa hibridnega pogona – porabi oktanskega napoja in s tem izpuščenimi ogljikovodiki. Lahko se le ponovim, da je pri nežni desni nogi Yaris »spil« približno štiri litre, v povprečju pa 5,3. Kar solidno, slabe tri "deci" manj kot predhodnik.
Manj nasmejan pa sem bil pri ogledu cenika, saj boste za sicer dobro založen in privlačen testni primerek na Toyoti podpisali papirje v vrednosti dobrih 20 evrskih tisočakov. Glede na tehnologijo in pogon razumljivo, glede na model vozila pa že kar zajetno ... Tehnično bogatejše igrače pač stanejo.
Fotrov kotiček
Malo tu, malo tam in so nadgradili modrega dirkača. Še vedno pa Toyoti zamerim uporabo neskončno stopenjskega samodejnega menjalnika, saj me je večkrat stiskalo v prsih ko sem poslušal preglasno brnenje malega agregata. Da pogleda mimoidočih, ki so že ob navadnem speljevanju mislili, da bom kar vzletel, niti ne omenjam. Razumem, da tak menjalnik zagotavlja najustreznejše prestavno razmerje, vendar za to potrebuje kar nekaj časa, vmes pa vrtljaje agregata pošilja v nebo. Sicer pa povsem korekten kompaktnež z nekaj tehnološkimi dobrotami, ki bi vas pri Germanih precej bolj finančno olajšale, pri Francozih pa morda ne več toliko. Hibridu pogojno kimam, pa še to le pri uporabi v zares urbanem prometu, drugače ga že sodobni oktanski »bratje« prekašajo, če ne drugega pa vsaj pri nabavni ceni. Pa pretvorite to v litre in nato v mesece …
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
