Mešani občutki
Ko sem ga zagledal, sem si rekel, da gre za enega najlepših enoprostorcev na trgu. Nato sem sedel vanj in se pridušal, da gre za vozilo z eno najboljših notranjosti in izjemnim položajem za volanom. Potem sem se odpeljal, se kar nekaj z njim prevozil in ga pobližje spoznal. Na koncu sem ugotovil, da gre za vozilo, ki mi je v letu 2015 povzročilo najbolj mešane občutke.
Novi Espace je lep. Drugačen. Tako kot Renault zna. Nenazadnje je bil tudi prvi Espace drugačen. Šlo je namreč za prvega t. i. enoprostorca. Sledile so mu generacije bolj ali manj drugačnih in inovativnih Espaceov, katerim pa je bila vsem značilna izjemna prostornost. Z najnovejšo različico ni več tako. Glede na prejšnje serije je precej bolj utesnjen, k vozniku usmerjen, zdi se, da ga voznik »obleče« kot dobro ukrojeno obleko. Vse OK, a prostornosti, ki smo jo bili vajeni v zadnjem Espacu, ne pričakujte več. Novi Espace je križanec med enoprostorcem, SUV-jem in managersko limuzino. Nič slabega, a morda bi ga veljalo poimenovati drugače kot Espace. Kupci bi potem vedeli kje so, saj jih drugače poimenovani Renault ne bi presenetil. Moji mešani občutki so se nadaljevali tudi v notranjosti. Še preden smo dobili novega Espaca na test, sem zaznal reklame, kjer so oglaševalci, kot promotorja Espacea, izbrali znanega zvezdnika Kevina Spaceya, ki trenutno blesti v izjemno popularni seriji Hiša iz kart. Njegova elegantna, predsedniška, drža je v Espacu še posebej prišla do izraza. Vozilo ima namreč eno najvišje nameščenih sredinskih konzol, kar pomeni, da je ročica menjalnika zelo pri roki voznika, roka pa lahko tudi udobno »počiva« na njej med vožnjo. Prvi vtis, ko sedete v Espacea je torej zelo dober in počutje primerljivo s katero od premijskih limuzin. Težava nastane, ko se z Espaceom nekaj časa vozite. Takrat pridejo do izraza nekatere pomanjkljivosti v obliki dvoumne ergonomije ter tudi vodljivosti. Seveda noben enoprostorec ni dirkalnik in se ne more primerjati s premočrtnostjo, ki jo pri višjih hitrostih na avtocesti dosegajo poslovne limuzine. Višina in aerodinamika pač naredita svoje. A vendar, recimo v primerjavi z nemškimi tekmeci, Espace ne dosega njihove vozne izkušnje. Nad 150 km/h postane nekoliko bolj nervozen, skupaj z njim pa tudi voznik ni tako sproščen kot pri prej omenjenih tekmecih. Mešanih občutkov 
me je pustil tudi menjalnik. Kot rečeno, visoka postavitev prestavne ročice je fenomenalna in doslej (razen v Porscheju 911) nevidena. Ravno tako je zanimiva, inovativna in intuitivna shema prestavne ročice. Je pa menjalnik dokaj počasen in čudaško odziven. Deloma je tudi posledica motorja, ki je vsekakor prešibak. Testni Espace je poganjal trenutno najmočnejši dizel, ki pa ima zgolj 1,6 litra prostornine. Na papirju solidnih 118 kW (160 KM) je za velikost in volumen avtomobila prešibkih. Pomanjkanje navora je posledica, da praktično ob vsakem malo bolj odločnem pritisku plina, menjalnik deluje po principu kick down, takrat pa tudi motor postane precej neugledno glasen. Štirivaljnik majhne prostornine enostavno ne more skriti porekla. Vsekakor bi bilo prav, da bi avtomobil s prezenco, ki jo ima Espace, bilo možno opremiti s šestvaljnikom žlahtnega porekla in zvoka.
Novi Espace je avtomobil, ki na prvi pogled naredi vtis. Tako na voznika kot sopotnike in mimoidoče. Zunaj zgleda večji kot je znotraj, a po drugi strani se voznik v njem počuti kot kralj. Vse dotlej, ko vžge motor in odločneje pritisne na plin. Zavedamo se ekoloških pritiskov na proizvajalce vozil, a žal ima vse svojo mejo. Motor prostornine 1,6 litra je za Clia ali Megana, Espace pa si zasluži več.
Goat Rider
foto: caranduser.com
