Svet, kakršnega nismo poznali
Živimo v času digitalizacije in avtomatike. Verjetno je to jasno že vsakomur. Mladini je takšen svet več kot očitno zelo všeč, starejši, vsaj večina, se z njim soočajo le s težavo. Računalniki, zasloni občutljivi na dotik, takšna in drugačna elektronika … vse to je že pred časom našlo pot tudi v avtomobilsko industrijo. Zadevi kakopak ni videti konca. Avtomobili se bodo kmalu peljali sami. A o tem več v kakšnem izmed testov, ki še prihajajo.
Zaenkrat se v največjem obsegu srečujemo z najrazličnejšimi sistemi in protokoli zaslonov občutljivih na dotik in vso mogočo avtomatiko. Peugeot 308, je eden izmed tistih avtomobilov, s katerim bo »povprečnež« najprej vstopil v »ta čudoviti svet« elektronike. Seveda je bilo že pred njim milijon avtomobilov z zasloni, samodejnimi menjalniki in elektronskimi varnostnimi pomagali, a večina teh je bila dostopna izbrancem z globokimi žepi. 308 je z dostopno ceno eden izmed prvih, v katerem je uporaba številnih funkcij pogojena z razumevanjem digitalnega sveta in dojemanjem le tega. Problem morda niti ni v stopnji težavnosti navajanja na princip, pač pa je največja težava običajno strah. Strah in velikokrat nezaupanje. Resnici na ljubo gre oba razloga do določene mere razumeti.
Običajno se prvo vprašanje, ko se nekdo usede v 308, glasi »kje pa so vsi knofi«. »Kje so knofi za šaltat klimo?!«. »Kje so knofi za šaltat radio?!«. Kje so knofi za karkoli?!«. Odgovor na vsa ta vprašanje je za marsikoga na srečo, za marsikoga pa na žalost, »na zaslonu«. Na srečo je običajno zato, ker notranjost Peugeota 308 
izgleda čista, lepa, uglajena, celo draga, poleg tega pa je tudi narejena tako kot je potrebno. Na drugi strani na žalost zato, ker na trenutni ravni zaslon, predvsem pa upravljanje funkcij predstavlja veliko distrakcijo med vožnjo. Posebej v hladnih dneh mi je zaslon povzročal precej težav, postane lahko hudo neodziven in če je neodziven, kako naj nastavim gretje na najvišjo temperaturo oziroma odmrzovanje. To še gre, ker avtomobil pač stoji. Kako pa naj ga med vožnjo, ko je v avtomobilu že 30 stopinj, zaslon pa še ni povsem »odtajan« zmanjšam na 22 stopinj. Skratka posledica je neprestano odmikanje pozornosti s ceste. Skratka za popolnoma intuitivno upravljanje bo potrebno kar nekaj vaje in ravno to je tisto, čemur se načeloma radi izognemo. Dejstvo je, da ko človek osvoji princip delovanja in menijsko strukturo, sistem postane relativno enostaven za uporabo. Ko strah splahni, vse skupaj postane bistveno bolj logično kot deluje na prvi pogled.
Popolnoma enako je z vsem, kar se nahaja na levi strani osrednjega zaslona. Zakaj bi bil volan tako majhen in nameščen tako nizko. V resnici je odgovor spet enostaven. Volan je majhen zato, da imajo voznikove roke pri obračanju manj dela, obračanje volana je hitrejše, posledično so vozne lastnosti boljše, nenazadnje se zmanjša rajdni krog. In dejansko se tudi v praksi izkaže, da je temu tako. Volanski obroč je nameščen nizko zato, da ni odmikanja pogleda s ceste, da je inštrumentna plošča vedno naravnost v smeri pogleda. Zanimive, inovativne rešitve, ki vedno znova presenetijo, pa se na koncu vedno znova na koncu koncev zdijo povsem logične. Ročna zavora? Ni vzvoda, spet je samo gumb. Elektronska ročna zavora načeloma ni novost.
Marsikomu se ne bo zdelo smiselno, da je avtomobil segmenta 308 opremljen s samodejnim menjalnikom. Razumljivo. Avtomatski menjalniki so bili do pred nekaj let, na evropskem trgu namenjeni predvsem prestižnim limuzinam. Zavedati se je potrebno, da morda nimajo vsi ljudje na svetu dveh zdravih rok in dveh zdravih nog. Ta skupina kupcev je sicer bistveno manjša od tiste, ki se za samodejni menjalnik odločijo enostavno zato, ker se jim »ne da« prestavljat, pa vseeno. Spet se zdi smiselno. Sam samodejnega menjalnika ne bi izbral predvsem iz enega razloga - sem precej konzervativen tip voznika in kot takemu mi je bistveno bolj všeč ročno pretikanje. Peugeotov "avtomatik" je sicer povsem zadovoljil pričakovanja, pretikanje je sprejemljivo hitro in dovolj gladko.
Prav tako ne bi izbral tako med proizvajalci kot med kupci čedalje bolj priljubljenega trivaljnega motorja. V prvi vrsti ne porabi praktično nič manj kot bolj konvencionalna podobno zmogljiva dizelska alternativa, poleg tega je po mojem mnenju tudi slišati bolje, nenazadnje pa ima dizelski motor precej več navora. 1.2-litrski PureTech sicer sploh ni napačna izbira, še posebej, če 308 ne bo služil kot »delovni konj« ampak kot dnevni mestni prevoz. Edino v tem primeru se lahko pokaže tudi razlika v porabi. Na koncu koncev spet dokaj logično.
Svet digitalizacije, elektronike in avtomatike morda vseeno ni tako zelo velik »bav bav«. Definitivno ima svoje »minuse«, a tudi pozitivnim strani je očitno precej. 308 vse te pozitivne strani rad pokaže, tudi negativnih pa ga načeloma ni sram. Zakaj bi ga bilo, ko pa bo še lep čas eden izmed tehnološko najnaprednejših v svojem razredu.
Rok Rabič
foto: caranduser.com
