Zgodba o uspehu
Nekoč, pred davnimi časi, so se po naših cestah vozili avtomobili v največ štirih karoserijskih različicah. Poznali smo limuzine, karavane, „kombilimuzine“ in terence. Vmes ni bilo ničesar. Limuzine so še vedno bolj kot ne limuzine, karavani so še vedno limuzine z nahrbtniki, kombilimuzine so takšne brez njega. Pojavili so se še enoprostorci, ki pa so pač v veliki meri le velike družinske „škatle“. Zanimiva je torej predvsem „evolucija“ terencev.
Ko govorimo ali bolje, ko smo nekoč govorili o terencih so se nam pred očmi risali ogromni, robustni, dodobra zdelani in umazani velikani, s kakršnim se je človek kazal samo pred gozdno zverjadjo, nikakor pa ne pred očmi sočloveka. Nato si je nekdo „zabil“ v glavo, da ni nič sramotnega, če si lastiš terenca in da bi lastniki z njimi lahko peljali tudi po cesti. Seveda so morali preč najprej veliki dimniki, ki so ob pomoči hrupnih in čisto nič kultiviranih „dizelašev“ okolje po kilometru vožnje obremenili z dobrim kilogramom emisij, na cesto pa niso sodile niti 23-colske „kramparice“. Kmalu se je rodil prvi, tako imenovani SUV. Športno-terensko vozilo. Range Rover je bil eden izmed prvih primerov takšnega vozila. Še vedno zelo terensko naravnan avtomobil, ki pa je zmogel prebresti tudi betonsko „džunglo“. SUV-ji so skozi leta postajali čedalje bolj pomehkuženi, začeli so postajati osredotočeni predvsem na to, kako bodo izgledali v mestnem vrvežu, za gozd jim je postalo malo mar. Morda bi lahko evolucijo terencev primerjali z evolucijo moškega. Od pravega divjega, povsem primitivnega lovca, do … jah … malo manj kot ženske. Najprej so izgubili čisto ves „žmoht“, prikrajšali so jih za pravi štirikolesni pogon, pod pokrovom nič več „svinjske mašinerije“, ki tudi z napajanjem s „kurilcem“ ni imela nikakršnih težav. In sploh še ni konec. Manjšali so se in manjšali, manjšali so se do te mere, da si večina niti ni več zaslužila oznake SUV. Preimenovali so jih v „križance“. Nekakšne „mešance“ med kombilimuzinami, enoprostorci in terenci. A glej ga zlomka. Od tu se piše zgodba o uspehu.
Tisti, ki je spisal sam uvod in nekaj začetnih poglavij je Nissan oziroma njihov Qashqai. Nihče, niti vodilni pri Nissanu si niso predstavljali, da bo popoln „novinec“ doživel takšen uspeh. Nešteto prodanih primerkov, zadovoljstvo velike večine kupcev, navdušenje avtomobilistične „srenje“. Z leti je sicer zanimanje predvsem na rovaš kakovosti materialov, izdelave in precej špartanske notranjosti malenkost upadlo, sedaj pa je s povsem novo generacijo Nissan ponovno, še kako v igri.
Novi Qashqai ponovno prekaša vso konkurenco tako v njegovem karoserijskem kot v njegovem cenovnem razredu. Že na zunaj prepriča z nadvse zrelo in moderno podobo, za notranjost velja povsem enako. Kvalitetno izdelana, izjemno prostorna na vseh ravneh potniške kabine, še posebno navdušenje človeka zapopade pri sedenju na zadnji klopi. Tudi po tehnološki plati je Qashqai znova ujel korak s časom. Ponuja vse kar ponuja precej dražja konkurenca, med drugim elektronsko ročno zavoro, kopico varnostnih in asistenčnih sistemov ter praktično vse trenutno znane možnosti povezovanja z zunanjimi napravami (bluetooth, USB, AUX). Še vedno lahko govorimo o kar nekaj precej trde plastike, še vedno pa zmoti tudi precej neodziven LCD zaslon informacijsko-zabavnega sistema. Precej raje se boste posluževali navigacijskih gumbov okrog zaslona.
Če bi bili izpolnjeni vsi potrebni pogoji, bi se verjetno tudi sam odločil za takšen avtomobil, a skoraj zagotovo ne z motorjem, ki je poganjal testni primerek. 1.2-litrski bencinski DIG-T deluje precej izgubljen in enostavno prešibak. Verjetno boste dejali, da je 115 KM za vsakdanjo vožnjo in kakšen družinski izlet povsem dovolj, a se v praksi izkaže, da boste pri pospeševanju postali nervozni tako vi kot vsi vozeči za vami. Ker za takšno motorizacijo premikanje takšnega vozila predstavlja precejšen zalogaj tudi skoraj 8 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov ni ravno izjemen dosežek.
Novi Qashqai bo torej začeto zgodbo o uspehu brez dvoma suvereno nadaljeval. Množice ga naravnost obožujejo in upal bi si trditi celo, da bo novo poglavje še precej bolj brano od vseh poprejšnjih. Za ceno dobrih 21 tisočakov, kolikor velja testni primerek namreč iz salona odpeljete odličen kompromis med prostornostjo enoprostorca, praktičnostjo kombilimuzine in terenskimi zmogljivostmi terencev. Pravi "križanec" torej.
Rok Rabič
foto: caranduser.com
