Vse hujša borba
BMW je s prvo generacijo reinkarnacije Minija postavil temelj niši malih premium avtomobilov. Kakovostna izdelava, rešitve iz večjih bratov BMW ter kvadratna simetrija podvozja so bili porok za uspeh prve in druge generacije Minijev. Vsaka uspešna zgodba dobi, prej ali slej, posnemovalce, ki jih je danes že kar precej (Audi A1, Opel Adam, Citroen DS3 ...) kot tudi brate, sestre in bratrance. Pri Miniju so družino širili na Countrymana, Clubmana, Pacemana, nedavno je bil predstavljen tudi petvratni Mini, itd. Najprej zgolj bencinskega so prilagodili varčnežem in pred nami je tako Cooper D. Ali je še vedno pravi Mini?
Tretja generacija uspešne zgodbe je precej zrasla. Tako v dolžino kot širino. Tudi bolj odrasla in dodelana je postala. Še bolj je v »žlahti« z BMW-ji. Vsekakor lahko pozdravimo udobje in položaj za volanom. Veliko korak naprej s prejšnjo generacijo, ki so jo pestili predvsem sedeži s prekratkim sedalnim delom. Sedaj je možno naročiti tudi športne, z bmwjevsko raztegljivostjo sedalnega dela. Volan je precej debel, lepo sede v roke in daje dobre povratne informacije. Kvaliteten in natančen je tudi menjalnik. Desetletja staro značilnost na sredinsko konzolo nameščenega merilnika hitrosti je povozil čas. Merilnik je sedaj nameščen pred voznika, okrogel zaslon na sredinski konzoli pa je namenjen izključno infotainmentu in množici povratnih informacij za voznika. Poleg dodatnega prostora spredaj, se dodatni centimetri Miniju poznajo tudi v prtljažniku, ki ga je odslej za 211 litrov. Čeprav odločitev za osvežitev nekaterih lastnosti Minija ljubitelje deli, je večina posodobljenja koristna in uporabna. Uporabnost Minija je sicer še vedno omejena na voznika in sovoznika, zadnji sedeži so zasilni, precej neprijazni npr. za vožnjo otroka v otroškem sedežu. Avtomobilček je namenjen predvsem užitkom, saj kar kliče po vožnji skozi ovinke. Podvozje je 
trdo, stabilno, Mini pa tako še vedno ostaja gokart med osebnimi avtomobili. Tokratni testni Mini je bil varčno naravnan, saj ga je poganjal BMW-jev dizelski mlinček z le tremi valji. Čeprav tresljajev takšen motor ne more prikriti, pa je moči kar precej – 85 kW/116 KM, kar zadošča za pospešek do 100 km/h v 9,2 sekunde, pognali pa ga boste lahko do 205 km/h. Pri vsem tem ne boste porabili več kot kakih petih, šestih litrov goriva na 100 km, da se pa tudi z manj, če mu prizanašate. Vseeno ne moremo mimo dejstva, da dizel v Minija nekako ne gre. Prava zadeva je Cooper S, ki omogoča, da izkoristite vso dinamiko, ki jo športna zasnova avtomobilčka dopušča, a danes so razmere pač takšne, da je povpraševanje po varčnih avtomobilih prisotno v vseh segmentih.
Je torej Mini še vedno mini? V pogledu športne dinamike vsekakor. V pogledu velikosti in nekaterih rešitev je bližje BMW-ju. Na to vas nenazadnje opominjajo tudi številne rešitve, ki so enake rešitvam v avtomobilih z Bavarske. Pa vrednost? Mini nikoli ni želel biti in nikoli ne bo poceni. Je pač lifestyle produkt, ki bo vedno imel svoj krog kupcev. Naj si bo dizelski ali bencinski.
Goat Rider
foto: caranduser.com
