Kompleksna tehnologijo za brezskrbno pot
Vas motijo saje in dolivanje sečnine? Kaj pa izpusti dušikovih oksidov? Morda vas ne, evropske pisce zakonov pa vsekakor, saj so tako močno stisnili za vrat vse dizelsko gnane avtomobile, da so proizvajalci pričeli ukinjati takšen pogon tudi pri srednje velikih SUV-jih, kjer domuje »naša« testna Honda CR-V. Namesto uporabe sajavih agregatov, se je vzpostavil trend nameščanja hibridnega pogona. Seveda, namesto grdega dizla pod motorni pokrov namestite bencinski agregat, ki mu asistira elektrika. Tako, trdih delcev skoraj ni več, vi pa se vozite naokoli sproščeni in z mislimi o varovanju okolja, ki ga ohranjate pri življu zaradi nakupa takšnega vozila. Morda pa vse skupaj le ni tako črnobelo. Še manj v primeru nakupa hibridnega CR-V.
Ta je v novi generaciji dizelski agregat nadomestil s hibridnim. Če prelistamo tehnične specifikacije tam piše, da pod pločevino domujejo dvolitrski bencinar, ki deluje na principu Atkinsonovega cikla, in visokotehnološki električni pogon. Za kaj v resnici gre? Hibridni CR-V ima prav zares malce kompleksno zasnovo pogona, ki omogoča tri načine vožnje. Klasično oziroma motorno, kjer moč kolesom dovaja bencinski agregat, električno (EV), ko se naokoli vozite le z močjo elektronov ter seveda hibridno. Do tu je vse jasno in relativno enostavno. Stvar se nekoliko zaplete, če v igro dodamo zaganjalnik-generator in dejstvo, da sta bencinski agregat in elektromotor pravzaprav ločena. Delujeta neodvisno, v določenih primerih pa vseeno sodelujeta preko mehanske sklopke, ki deluje pod strogim nadzorom računalnika vozila. Ta je v funkciji, ko vozimo v hibridnem načinu, saj takrat bencinski motor poganja omenjeni generator in preko njega 
ustvarjeno energijo prenaša neposredno elektromotorju. Tako je, v hibridnem načinu se dejansko vozite le s pomočjo elektromotorja, ki moč črpa iz baterije katero napaja bencinski agregat. Saj veste, kot tisti prenosni Hondini agregati, ki so se na veliko prodajali ob znamenitem žledolomu pred nekaj leti. Vse navedeno se v CR-V odvija natančno in zelo usklajeno, z namenom delovanja bencinskega agregata v kar najbolj optimalnem (beri varčnem) področju, medtem ko vi celotno dogajanje opazujete na osrednjem zaslonu. Lahko pa se dodatno sprostite in se naužijete vaše okolice, saj je tako gnan CR-V zares odlična premičnina polna udobja in sprostitve. Ne bom trdil, da mi je razporeditev »pohištva« pisana na kožno, vseeno pa se kljub tipkam namesto menjalnika kapitan takšne barke japonske zasnove hitro znajde.
Dejansko se CR-V izkaže s povprečno porabo približno šestih litrov in pol, kar je za družinsko uporabnega SUV-ja in dodatno maso pogona povsem korektna številka. Kaj korektna, odlična! Pogonu v prid sta torej še splošno udobje in sproščenost za volanom. CR-V je narejen za obširno vsakodnevno uporabo, deluje precej kvalitetno in dovršeno, kljub kompleksnosti pod pločevino pa vožnja poteka v ležernem vzdušju. Tudi elektronskih asistentov združenih pod imenom Honda Sensing, ki bdijo nad vašimi potezami je precej, vseeno pa smo ob seciranju tega japonskega SUV-ja našli tudi kakšen element za izboljšavo. To je recimo osrednji multimedijski zaslon in njegova uporaba. Ob vsakem zagonu se morate namreč strinjati s Hondinimi pravili vožnje, v nasprotnem primeru bo ekran ostal zasenčen z analognim prikazom ure. Ko se vendarle zbudi se zdi, kot da je ostal v polpripravljenem stanju. Glede na konkurenco deluje počasi, preveč zaspano in ne deluje intuitivno. Zahteva bistveno več privajanja kot recimo sama vožnja in upravljanje vozila.
Pod črto bomo tako za 40 tisočakov dobili tehnološko izredno naprednega in družinsko uporabnega SUV-ja, ki se dobro spopade s porabo in posledično z varstvom okolja. CR-V z 1,5-litrskim agregatom, ki ga poznamo že iz Civica, pa vas olajša za kar nekaj tisočakov manj. Odločitev je vaša.
Fotrov kotiček
Občudujem ta vrhunski štirikolesni izdelek japonskih inženirskih kolegov, ki so se odločili za malenkost samosvoj pristop k snovanju pogona. Zares je enostaven pri uporabi in vozilo nasploh deluje kot nekakšen »zen kotiček«. Navadno so SUV-ji ohromljeni pri prostornosti, kar za CR-V ne velja. Bolj zanimivo se mi zdi, da je kot alternativa na voljo 1,5-litrski turbobencinar, ki je za tako oplemeniten voz občutno podhranjen. Je pa zato bistveno cenejši in to za čez prst rečenih 8 tisočakov. Nisem prepričan, da se kak dvolitrski turbodizel ne bi več podal pod motorni pokrov Honde CR-V. Navsezadnje sajavčki proizvedejo manj CO2 kot bencinski bratje. In kmalu bo vsak gram štel.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
