Avtomobil za evropsko pamet
Evropejci smo v resnici nekaj posebnega. To posebnost izražamo na mnogo načinov in eden od teh je izražanje preko avtomobilov. Pogosto se posmehljivo pridušamo ameriškim avtomobilom, ki so običajno mehkejši, imajo mnogo več „cenene“ plastike, pod motornim pokrovom pa bobnijo visokolitražni agregati … Toda, ali vse to počnemo upravičeno? Konec koncev imajo Američani celo bolj smele argumente, da se lahko nasmehnejo evropski logiki. Daljnosežnost evropske pameti se nam v tem trenutku obrača kot bumerang …
In najboljši predstavnik evropske pameti je Citroen C4 Aircross. Prav vsaka malenkost je dodelana za evropski okus. Prvi argument evropski smelosti je armaturna plošča, ki je le v majhnem delu obdana z mehko plastiko, tako da je prijetna na otip, medtem ko je ves ostali del „odet“ v trdo plastiko. Smo samo Evropejci tako zelo „klišejski“, da moramo puščati svoje odtise na sredinski konzoli, je to naša kaprica, ali pač samo naš „veleum“? Zanimivo je, da v resnici le enkrat preizkusimo mehkobo plastike, nato pa bi le-ta lahko bila iz jekla, betona, lesa, celo blata … Po drugi strani, pa vam bo vsak kemik razložil, da se kakovost plastike enostavno ne meri po trdoti, temveč po kemični strukturi, ki ji vidna šele pod mikroskopom. Celotna notranjost je po evropskem okusu. Minimalistična, prijetna, ergonomična, enostavna … le ena malenkost jo tare. Leta so ji pridelala marsikatero gubo in lastniki prvih Outlanderjev (C-crosser, 4007) se bodo v njem počutili kot v domačem naslonjaču, saj je notranjost skoraj do potankosti enaka. Seveda preverjeno ni nujno slabo, škoda je le, da se izjemno všečna in (zaenkrat) precej edinstvena zunanjost ne bohoti tudi v notranjosti. V Citroenovega malega SUV-ja so Francozi „zbasali“ domala vse po čemer se Evropejcu orosi oko, začenši z navigacijo, samodejno klimatsko napravo, vzvratno kamero, avdio sistemom, ki v svojih nedrjih skriva še „juke box“ … Ker so Evropejci zvesti svojim stališčem in jih („bebasti“ – tako jih namreč Evropejci sila radi naslovijo) Američani nikakor ne morejo prepričati v nasprotno, je seveda potrebno imeti nekoliko bolj terensko vozilo, čeprav velika večina lastnikov SUV-jev niti makadama ne vidi, kaj šele bolj zahtevnih brezpotij. Kako tipično ameriško, pa čeprav se Evropejec še 
vedno 
roga. In ker SUV-ju pritiče tudi štirikolesni pogon Aircross ne ostane dolžan, saj lahko preko stikala preklapljate med dvo in štirikolesnim pogonom, ki ponuja tudi možnost zapore sredinskega diferenciala. Pravzaprav je celoten pogonski sklop sila všečen, 6-stopenjski ročni menjalnik spodobno prenaša moč 110 kilovatov na cesto, ki je ravno pravšnja, da bo zadovoljil tudi tiste bolj težkonoge, po drugi strani pa tudi ne razočara s pretirano potrebo po naftnih derivatih. Citroen C4 Aircross se je po našem druženju povprečno „odžejal“ s 6,9 litri dizelskega goriva po 100 prevoženih kilometrih.
C4 je zelo všečen avtomobil, ki bi lahko med slovenskimi kupci našel marsikateri topel dom/garažo. Všečna oblika, solidne zmogljivosti, širok nabor tako serijske kot dodatne opreme, so le nekateri argumenti, ki prepričajo. Če zraven navržemo še zelo soliden položaj za volanom in ceno, ki nikakor ni pretirana (dobrih 31 tisočakov), se zdi, da bo Slovenec/Evropejec kar hlastal po novem C4 Aircrossu. Konec koncev mu lahko le redko kdo navrže pametne pripombe … in na koncu je Evropejec zavit v tišino, Američan pa se porogljivo nasmehne …
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
