DomovEkipaO nasCenik storitev

30 let orgel v Gallusovi dvorani

30 let orgel v Gallusovi dvorani

Njihov blesk je tako v izvajalcih kot tudi v ob?udovalcih in poslušalcih vzbujal veliko upanje: bile so prve velike orgle v koncertni dvorani v slovenski zgodovini in hkrati najve?ja glasbeno-inštrumentalna naložba slovenskega naroda do danes. 

S svojimi štirimi manuali, pedalom in triinsedemdesetimi registri ter skoraj osem tiso?imi piš?almi so bile pravo razodetje in izziv organistom, skladateljem, orkestrom in dirigentom. Bile so tudi prve orgle pri nas, ki so jih postavili brez prostorskih omejitev, kot jih sre?amo v že danih zgodovinskih orgelskih omarah. Orgle v Gallusovi dvorani so veli?asten opus 361 berlinske delavnice Karla Schukeja. Nekajdesettonsko glasbilo so postavljali skoraj pol leta ter nadaljnjo polovico leta intonirali in uglaševali. Polno zvo?nost prvega, nemškega manuala, naraš?ajo?a in upadajo?a glasnost drugega, francoskega, zvo?ni lesk tretjega, piranskega italijanskega manuala, kraljevska mogo?nost španskih trobent, pa vse uglašeno in tehni?no brezhibno, je prebujalo neznansko zanimanje.

Sledili so koncert ob odprtju Gallusove dvorane s Slovensko filharmonijo in noviteto Pavla Šivica za orgle in orkester, kolavdacijski recital dr. Hansa Haselböcka, recital »o?eta orgel« prof. Huberta Berganta. Vrstili so se programski vrhunci, kot npr. Umetnost fuge, Glasbena daritev, integralni izvedbi dveh maš Françoisa Couperina, sre?anja z zvo?no glasbeno govorico ?eškega skladatelja Petra Ebna in Primoža Ramovša. Zazvenelo je tudi nekaj krstnih izvedb Sama Vremška, Jožeta Trošta in drugih slovenskih skladateljev, prevzele so nas skladbe, ki so na naših tleh zvenele v baroku in klasiki. 

Osupljivosti in zanimivosti 

Prve orgle so nastale pred našim štetjem v klasi?ni Gr?iji v mestu Aleksandrija. Kot pripravo za fizikalne meritve jih je izdelal mojster Ktesibij. Ktesibijeva žena je to pripravo, po grško poimenovano organon, uporabljala v glasbene namene in je tako prva zgodovinsko izpri?ana umetnica na orglah. V omenjenih orglah je uravnavala zra?ni pritisk voda in so se zato imenovale hidraulos ali vodne orgle. Od Grkov so orgle pod imenom organum prevzeli Rimljani, ki so jih uporabljali v cirkusih, amfiteatrih, gledališ?ih in tavernah za zabavo in spremljavo, ko so korakali na bojne pohode po cesti Via Apia.

Orgle so v zahodnem delu rimskega cesarstva izumrle in so jih poznali samo v Carigradu, dokler jih nista od tam kot vladarsko darilo prejela Pipin Mali in Karel Veliki. Primerek rimskih orgel so našli pri arheoloških izkopavanjih v požganem rimskem taboru Aquincum blizu Budimpešte. Orgelska delavnica Walcker je izdelala uporabno kopijo teh orgel in je shranjena v njihovem orgelskem muzeju v Ludwigsburgu. Prvi verski reformatorji so orgle imenovali hudi?eve dude in hudi?eve trobente. Orgle so dosegle svoj zvo?ni vrhunec v ?asu Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750).

Do za?etka industrijske revolucije sredi 18. stoletja so bile orgle tehni?no najbolj kompleksna naprava. ?e pustimo ob strani prevladujo?i sakralni kontekst gradnje inštrumenta v tistem ?asu, je danes naravnost ganljiva misel, da je ?loveštvo vlagalo najvišjo tehni?no genialnost svoje dobe v izpopolnitev glasbila, in ne v (kot bi morda predvidevali) prevozno ali proizvodno sredstvo. 

Na Slovenskem imamo okrog tiso? ve?jih ali manjših orgel (popis še nastaja). Pri nas so komponirali in igrali odli?ni mojstri, katerih del glasbene dediš?ine je dostopen v notnih izdajah slovenske in hrvaške baro?ne in klasicisti?ne orgelske glasbe, ki jo je našel in izdal organist Milko Bizjak. Na Slovenskem pospešeno obnavljajo stare orgle in gradijo nove. Vsake – majhne ali velike – orgle imajo igralnik ali igralno mizo, piš?ali ali piš?alje, povezavo med tipkami in piš?almi ali trakturo in omario, ki je oblikovno vpeta v prostor, kamor so orgle postavljene. Orgle v Gallusovi dvorani imajo 4 manuale (lat. manus – roka) ali klaviature za igranje z obema rokama in pedalno klaviaturo za igranje z obema nogama. Obstaja kar nekaj skladb za dva organista štiriro?no in štirinožno. Piš?ali orgel so lahko ravne, lijakaste, koni?aste, odprte, deloma ali popolnoma pokrite z jezi ki in brez njih ... Vsaka kombinacija oblik spremeni barvo zvoka, od tod orglam toliko razli?nih »glasov«.

Orgle v Cankarjevem domu

Orgle imajo skoraj 8000 piš?ali, ki so zbrane v 73 registrov z nemško, francosko, špansko in italijansko zvo?nostjo. Prostornina najve?je piš?ali je ve? sto litrov, kar je zelo pomemben podatek. Še ohranjena navada je bila, da je izdelovalec po pla?ilu prejel še toliko litrov vina, kolikor drži najve?ja piš?al. Vse najve?je piš?ali so od znotraj obešene na kovinskih pletenicah, da se ne bi zvile od lastne teže. Zra?na turbina, povezana z elektromotorjem, potisne v prostore pod piš?almi – v sapnice – 53 kubi?nih metrov zraka na minuto. Zahodnoberlinska delavnica Karla Schukeja je izdelala orgle v CD-ju leta 1981 in jih umestila v Gallusovo dvorano naslednje leto (1982). »O?e« orgel je prof. Hubert Bergant, ki je imel v komisiji še dunajskega profesorja dr. Hansa Haselböcka in zagrebškega Andjelka Klobu?arja ter ekipo berlinske orgelske delavnice. Orgle so redno vzdrževane in servisirane. Zaradi vzdrževanja zmogljivosti orgel je treba nanje igrati povpre?no trikrat tedensko najmanj dve uri. Orgle v Gallusovi dvorani so povzro?ile izjemen razmah ustvarjalnosti skladateljev in mo?no pove?ale zanimanje za orgelsko glasbo. Vrednost orgel v CD-ju bi po današnjih cenah znašala milijon sto tiso? evrov. Gre za najve?jo inštrumentalno investicijo v zgodovini slovenskega naroda.


Boštjan Horvat
foto: CD


rssfeed Vam je bil ?lanek vše?? Spremljajte nas preko RSS kanala. ?e vam je bil ?lanek vše?, ga delite s prijatelji.

Email Drucken Favoriten Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
Pasica
 
Pasica

Iskalnik

Twitter


© CarAndUser.com | 2021 | Vse pravice pridrĹľane | info@caranduser.com