DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

(Ne)Varnost na cesti: rešitev se skriva v vozniku

(Ne)Varnost na cesti: rešitev se skriva v vozniku

Pred pol stoletja, ko je bilo na slovenskih cestah dobrih 150.000 avtomobilov, s katerimi so vozniki prevozili okoli 750 milijonov kilometrov letno, je na naših cestah umrlo več kot 700 ljudi. Danes, ko po naših cestah vozi dober milijon osebnih vozil, ki so v lanskem letu prevozili približno 11 milijard kilometrov, smo število smrtnih žrtev uspeli zmanjšati na 102. »Pa vendar – vsako življenje, ki ugasne na cesti, je eno življenje preveč,« je uvodoma poudaril prometni strokovnjak,

Povej mi, kako voziš, in povem ti, kdo si

Na podlagi svojih raziskav o vedenju voznikov so v največji slovenski zavarovalnici ugotovili, da so za odgovore, kako do večje varnosti na cesti, potrebni sistematično opazovanje voznikov, zbiranje podatkov, nenehno merjenje učinkovitosti posameznega ukrepa in kontinuirano učenje. Na cestah se namreč vozniki vsakodnevno srečujejo z različnimi, bolj ali manj predvidljivimi situacijami, njihov odziv nanje pa je odvisen od mnogih dejavnikov – tudi od različnih obremenitev in nekaterih osebnostnih lastnosti voznika.

Doc. dr. Dan Podjed iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in docent na Filozofski fakulteti v Mariboru ter sourednik knjige Research on the Road pravi, da se na slovenskih cestah na različne načine sprošča ogromno agresije: »Nekateri glasno preklinjajo in mahajo z rokami – da so jezni, torej pokažejo z lastnim telesom. Bolj tvegani pa so tisti vozniki, ki bes izražajo še z vozilom, na primer s hupanjem, pobliskavanjem z žarometi in celo z nenadnim pospeševanjem ali zaviranjem. Izkazalo se je, da so pri tem najbolj nevarni vozniki osebnih avtomobilov, ki imajo lažni občutek, da so, ker sedijo v pločevinastem oklepu, varni.«

»Lažen« občutek varnosti

Še dodatno občutek varnosti na cesti po mnenju avtomobilskega novinarja in vlogerja Cirila Komotarja ustvarjajo moderne tehnologije, kot so samostojno parkiranje, senzorji za avtomatično zmanjšanje omejitve in samodejno zaviranje, ki so danes del skoraj vsakega novega avtomobila. »Razvoj v avtomobilski industriji nam omogoča, da se lahko danes od ene do druge točke pripeljemo relativno bolj varno kot v preteklosti in da manj škodujemo okolju, kar se mi zdi to dobro. Po drugi strani pa je lahko zaradi novih varnostnih sistemov v avtomobilu voznik manj pozoren na dogajanje okoli sebe.«

Z vpeljavo vedno več modernih tehnologij v naša vozila prihaja tudi do sprememb v vedenju voznikov. »V preteklosti smo bili pogosto priča tragičnim prizorom, ko so se mladi ob koncu tedna z avtomobilom v zgodnjih jutranjih urah vračali s kakšne zabave, ob čemer je bil velikokrat prisoten tudi alkohol, in čelno trčili. Danes je prizor drugačen. Mamica z otrokoma v avtu sredi belega dne trči v avtobus, ker ga je spregledala. Ker je gledala v svoj mobilni telefon,« je na enega od najbolj perečih problemov sodobne družbe opozoril mag. Boris Kuhelj, direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav.

Dejavnik tveganja - telefon

In prav zaradi porasta motilcev pozornosti se tudi v prometu uveljavlja izraz »mindful driving« oziroma čuječa vožnja. Psihologinja izr. prof. dr. Sara Tement s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je poudarila, kako pomembno je, da znamo med vožnjo odmisliti vse ostale dejavnike in se osredotočiti zgolj na vožnjo in promet. Tudi ona izpostavi uporabo telefona med vožnjo: »Telefon odvrne pozornost in je dejavnik za tveganje. Ni pa edini. Sprva so predvidevali, da je to motorična motnja, ker moraš z eno roko spustiti telefon, da se lahko oglasiš. Zadnje raziskave pa kažejo, da sploh ni problem motorična motnja, temveč motnja kognitivnih procesov. Pozoren si na sogovornika, ne pa na vožnjo. Tako da tudi prostoročno telefoniranje ni rešitev.«

Na posvetu so sogovorci soočili še druga mnenja o različnih vidikih varnosti v prometu. Med najpomembnejšimi poudarki razprave pa zagotovo velja omeniti dejstvo, da je prav voznik na cesti pogosto hkrati problem in rešitev. Voditelj dogodka Andrej Brglez je zato ob koncu posveta poudaril pomen razumevanja njegovih vedenjskih vzorcev: »Samo, če bomo slovenskega voznika dovolj dobro poznali, ga lahko nagovarjamo tako, da mu pomagamo.«

Rudi Leskovec/ZT
foto: ZT


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 
Pasica

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2020 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com