DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Novi prometni zakon ali metanje peska v oči

Novi prometni zakon ali metanje peska v oči

K pisanju tega članka sta me vzpodbudili dve reči. Ponovno poseganje po obstoječem Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP) in žgoča novinarska razprava.

Da smo Slovenci ljubitelji avtomobilov ni potrebno posebej poudarjati. Bleščeča pločevina in zveneče avtomobilske znamke v skoraj vsakemu tujcu, ki si ogleda našo prečudovito državo, naseli prepričanje, da se v naši državi cedita med in mleko. Verjetno nam je vsem zelo dobro poznano realno stanje in kar slovenski slogan bi lahko postal tale rek „Slovenček novega BMW-ja pelje, v želodčku pa kislo zelje melje“.

Torej, do pred kratkim sem tudi sam zagovarjal idejo o progresivni kazni za prekrške, ki se storijo v cestnem prometu. Se pravi tisti z višjimi dohodk bi plačevali več, kot tisti z nižjimi. Večina se je/bo strinjala s to tezo. Toda ali je to res prav. Nek novinar je podal izjavo, da v kolikor govorimo o pravni državi, mora biti zakon za vse enak. Predstavljajte si namreč, da bi nekdo, ki ima prijeten nasmešek dobil za umor le opomin, nekdo, ki pa je mrkega obraza pa zaporno kazen za dobo 30-ih let. Resda govorim o ekstremih, vendar nekdo zaradi lastne sposobnosti, iznajdljivosti in marljivosti ne more biti za isto kazen oglobljen z višjim zneskom. Seveda tudi ni prav, da mora nekdo, ki pridno dela in prejme minimalni mesečnih dohodek plačati znesek, ki je enak njegovi dvomesečni plači nekomu bolj premožnemu pa denimo predstavlja 1000 evrov zgolj eno dobro večerjo. Kakšna kazen je torej primerna? Po tehtnem razmisleku se zdi še najbolj poštena kazen, ki bi se progresivno povečevala s ponovno storjenim prekrškom. Če ponazorim. Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo bi ob prvem prekršku plačali 50 evrov, ob drugem 200, ob tretjem 500, itd. Določanje višine kazni je seveda v rokah pristojnih organov, zagotovo pa bi vsakdo pomislil, če se mu ponavljanje takšnih dejanj splača.

Vedno kadar pričnejo politiki na plano prinašati prečudovite ideje in predloge, imam občutek kot bi želeli imeti prav vsakogar za … (manjkajoči del si bo najbolje orisal vsak sam). Morda ravno zaradi številnosti uporabnikov (udeležencev v prometu), se zdi prometni zakon vedno srž slovenske ozkogledosti. Zakaj bi bilo drugače? Vsakdo, ki je prometni zakon malce bolje preučil bo ugotovil, da visoke kazni popolnoma nič ne vplivajo na zmanjševanje nesreč in števila mrtvih v prometu. Morda sem krivičen, saj običajno tisto leto, ko je zakon sprejet celo zaleže represivni ukrep, a na daljši rok zagotovo ne. Pa pričnimo z najbolj absurdnimi določili, ki jih zakon določa tj. neprilagojena hitrost. Neprilagojeno hitrost ZVCP ureja kot prilagoditev hitrosti določenim prometnim situacijam, pri čemer je uporaba ustreznega določila odvisna predvsem od dejanskih okoliščin vsakega dogodka. Torej neprilagojena hitrost je avtomatsko v primeru, ko boste peljali po omejitvah, tovornjaku pred vami se bo stresel pesek na cestišče in v ovinku boste zapeljali s cestišča. Seveda lahko ob tem pričakujete plačilni nalog navkljub dejstvu, da ste upoštevali prav vse cestnoprometne predpise. Izven naselja veljajo določilo, v kolikor ni določeno drugače, hitrosti 90 km/h, kar nekaterim že predstavlja prehitro vožnjo, toda ker pred ovinki ni določena hitrost, ki naj bi jo voznik upošteval preko serpentin, se lahko pojavi nov absurd in zopet z upoštevanjem cestnih predpisov vozite z neprilagojeno hitrostjo. Torej kdaj sploh je neprilagojena hitrost, zagotovo vedno takrat, ko ne prilagodite hitrosti cestnim razmeram? Verjetno ne. Nadalje se učene glave zopet rade pohvalijo, da je od leta 2007, ko je bilo na naših cestah 294 mrtvih, do leta 2009, ko je v prometu umrlo 171 oseb, drastično zmanjšalo število umrlih v prometu. Pa so za to sploh „krive“ visoke kazni? Sam bi o tej temi težko bil objektiven razsodnik, vendar z malo zdrave pameti ni potrebno biti veleum, da se odkrije „tičečega zajca“. Po dokončanju avtocestnega križa, predvsem na najbolj perečih mestih (Pomurje, Dolenjska, Štajerska), ki se je zgodil ravno v tem časovnem intervalu, so se bistveno zmanjšale nesreče na regionalnih cestah, ki so bile največkrat vzrok za nesreče s smrtnim izidom. Odveč je omenjati, da se je slovenski vozni park povsem „prevetril“ in dandanes že težko zasledimo avtomobile brez raznih varnostnih pomagal (ABS, ESP ...) in drugih varnostnih naprav (zračne blazine, varnostni pasovi z zategovalniki …), ki so ključni pri razumevanju obravnavane problematike.

Obravnavati (pre)hitre voznike je potrebno enako kot katere koli zasvojence - le z enim varovalom. Vsakdo, ki se mu zdijo alkohol, cigarete, ali katera koli druga odvisnost osebnostno primerna, ima možnost, da to počne na določenem mestu za katero ni določena sankcija – pri odvisnikih od hitrosti pač, vsaj v Sloveniji, ni alternative. Je omejitev na avtocestah primerna? To odločitev dajem vam v presojo. Toda na avtomobilskih cestah se običajno pripetijo nesreče ravno zaradi samoumevnosti hitrosti 130 km/h, ko se razni veljaki brezsramno in seveda brez uporabe smernikov zapeljejo na prehitevalni pas. Po preučevanju takšnih voznikov je odgovor za omenjeno početje sila preprost - ker predvidevajo, da nihče ne vozi hitreje. Zatorej bi ob upoštevanju dejstva, da na prehitevalnem pasu za vami vedno preti nevarnost pomenila tudi večjo zbranost pri prehitevanju. Dejstvo je, da se višje hitrosti lahko razvijejo šele ob prazni cesti, zato je debata o tej problematiki tudi precej bolj obsežna. Toda dejstvo je, da avtomobili z vsako generacijo napredujejo na vseh področjih in ni bilo malo testnih primerkov, ko se je hitrost pri 180 km/h zdela kot nedeljsko posedanje na klopci v ljubljanskem Tivoliju. Opravičljivo? Zagotovo ne? Toda v tej točki vas vabim k prebiranju članka o relativnosti hitrosti?

Nadalje alkohol. Če obravnavamo pomembnost alkohola v slovenski zavesti se lahko ozremo samo k slovenski himni, ki v svoji prvi kitici govori o vinu. Je vino problematično? Nikakor ne bi smelo biti, saj so že stari Grki poznali rek „Vino je: zdravilo, hrana, strup“. Kozarec popitega rdečega vina ob hrani, ki ima številne zdravilne lastnosti ne bi nikoli smel biti vprašljiv, vprašljivo pa postane nadaljnje početje, ko vina ne dojamemo več kot zdravilo ali hrana temveč kot opoj. Verjetno je odveč omeniti, da žgane pijače težko kljubujejo zgoraj omenjenih argumentom. Pivska kultura je pogosto povezana z občo kulturo in obratno in ravno tukaj bi se lahko vsak posameznik zamislil nad svojim početjem. Zanimivo je, da so nekateri poslanci celo zagovorniki ničelne stopnje alkohola v krvi. Mar ne bi bila s tem kratena človekova pravica do zdravja? Več kot 25.000 ljudi se v Sloveniji ukvarja z vinarstvom in vinogradništvom in že tako restriktivne politike, ki se izvajajo na tem področju bi stanje le še poslabšale. Ne avtomobil, ne alkohol še nista ubila človeka, človek uničuje in ubija sebe ter ljudi okoli sebe. Zavestno opitje do nerazpoznavnosti, in v tem primeru ni opravičila s katero alkoholno pijačo, bi moralo biti naklepno dejanje zoper katerega bi morala biti zagrožena še precej višja kazen kot 1.200 evrov. Zanimivo je, da se vsi storilci omenjenih (kaznivih) dejanj vedno izgovarjajo (izgovorijo), da se niso zavedali posledic, ki pritičejo takšni malomarnosti. Je ob tem potrebno sploh še kaj dodati? Kdo se bo zavedal posledic, če ne vsak posameznik.

Pri vseh naštetih problematikah niso potrebne visoke kazni in strožji predpisi. Ljudje bi se enostavno morali zavedati svoje odgovornosti, ki jo sprejmejo nase kadar koli se pojavijo v cestnem prometu. Pripisovanje zaslug za manj prometnih nesreč v prometu si verjetno še najtežje nadenejo ravno zakonodajni organi, čeravno se ravno oni najraje trkajo po prsih. In srečno vožnjo!

Goat Rider


Mnenje posameznika ne izraža nujno stališča uredništva.


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 
Pasica

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2020 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com