DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Zvezdniški popoldan z Alenom Omićem

Zvezdniški popoldan z Alenom Omićem

Tokrat smo gostili obetavnega košarkarja Alena Omića, ki se je s košarko resneje začel ukvarjati šele pri 15 letih. 21-letni Alen je trenutno član ljubljanske Union Olimpije, njegova želja pa je zaigrati tudi za slovensko člansko reprezentanco. Z Alenom smo opravili obširen intervju, vas, naše bralce pa vabimo k sodelovanju v nagradni igri s katero si lahko priigrate po dve vstopnici za tekme Uniona Olimpije. V nagradni igri lahko sodelujete s klikom TUKAJ.

alen21

CAU: Alen živjo. Kdaj si se začel ukvarjati s košarko in kaj te je sploh navdušilo za ta šport?

Alen: Živjo. S košarko sem pričel pri rosnih 15 letih. Že takrat sem bil visok dva metra, v prihodnjem letu pa sem se nato še malenkost potegnil – za 12 centimetrov natančneje. Zavedal sem se svoje velikosti in se odločil, da bom izkoristil to prednost. Izbral sem si košarko in od takrat naprej jo neumorno igram ter uživam v njej!

CAU: Kako to, da si se odločil ravno za košarko?
Alen: Drugi športni mi, glede na mojo višino, enostavno niso ustrezali. Imel sem sicer še nekaj možnosti pri odbojki, vendar mi je košarka vseeno bolj pri srcu.

CAU: Zakaj si se odločil za KK Union Olimpijo?
Alen: S petnajstimi leti sem si zadal cilj v življenju. Imel sem željo, da nekoč igram v velikem evropskem klubu kot je Olimpija. In sedaj sem tukaj. Za to sem se trudil, garal na vsakem treningu, dal vedno vse od sebe in tako se mi je želja izpolnila.

CAU: Kako daleč sežejo tvoje ambicije?
Alen: Ambicije so velike. Prva želja se mi je že uresničila, naslednja pa je prestop v Barcelono. Da bi se to zgodilo, bom moral jasno postati še popolnejši igralec.

CAU: Katere so tvoje prednosti v primerjavi z ostalimi igralci?
alen04Alen: Vsekakor to, da sem od večine malce višji (smeh). To mi ponuja veliko prednost. Druga pa je moja borbenost. Vedno se borim do konca in posledično skušam motivirati še soigralce v tem borbenem duhu, ki nas vedno popelje do novih zmag.

CAU: Na katerih igralnih mestih še imaš možnosti za napredek?

Alen: Moja obramba in obrambni skok še malo pešata. To nameravam popraviti tako, da bom najprej pridobil nekaj mišične mase, saj so centri v evropskih klubih še večji in še močnejši od mene. V napadu pa moram še izpopolniti postavljanje bloka in skok v napadu.

CAU: Kakšen se ti zdi preskok iz mlajših članov med člane?

Alen: Med mlajšimi člani in člani je malo razlike. Tudi mlajši so namreč željni dokazovanja, saj gredo lahko le na ta način v korak s starejšimi in si priborijo mesto v članski ekipi.

CAU: Kako, glede na tvojih 217 centimetrov, pristopiš do deklet?

Alen: (smeh) Takole bom rekel. Z 217 centimetri višine je najti primerno dekle precej zahtevna naloga. Ker sem precej velik ljubitelj odbojke in rokometa, je celotna stvar malenkost lažja, v omenjenih športnih je namreč kar nekaj visokih deklet.

CAU: In kako so navdušena nad tabo in tvojo višino?

Alen: Navdušenje je zagotovo prisotno, saj se jim v Sloveniji le redko pripeti, da bi imele možnost gledati tako visoko pod nebo (zopet smeh).

CAU: Kje se vidiš v prihodnosti?

Alen: Pri doseganju svojih ciljev! Ker zelo dobro vem kakšni ti cilji so, le-tem sledim in od njih ne bom odstopal. Kot sem že povedal je eden od ciljev tudi liga NBA, toda do takrat bom zagotovo obiskal še kar nekaj treningov (smeh).

CAU: Kakšen pomen pri tvojemu napredku in v bistvu pri uspeha kluba pripisuješ delu trenerja?

Alen: Zelo pomembno je medsebojno zaupanje med trenerjem in igralcem. Trener vedno skuša maksimalno pripraviti ekipo na tekmo, na treningu te bo priganjal in zahteval vedno več od tebe ...

CAU: Kaj ti predstavlja igranje za reprezentanco?

Alen: Ogromno! Moja velika želja je igrati za člansko reprezentanco Slovenije! To je še eden izmed največjih izzivov – igrati in se dokazovati. Med reprezentanco in klubom je precej razlike. V reprezentanci nastopajo najboljši igralci iz ene države, tako da je konkurenca res velika, predvsem pa bi bila zame velika čast, da bi lahko zaigral še za člane! Rad bi vrnil Sloveniji to, kar je Slovenija dala meni! Dobil sem državljanstvo, omogočiila mi je nesluten napredek v košarki in to bi ji rad vrnil s svojimi predstavami za reprezentanco! Moje mnenje o Sloveniji je čudovito!

alen19
CAU: Alen, kaj pa ti predstavljajo avtomobili?

Alen: Nepopisen užitek! Že sponzorske (A Cosmos) klubske Mazde ponujajo vse kar si lahko človek zaželi. Od udobja, varnosti, napredne tehnologije in seveda prostornosti!


CAU: Glede na to, da si nadpovprečno visok, imaš težave, da zlezeš v avtomobil?

Alen: Težave so se pripetile že na samem začetku. Sam sem najprej dobil model CX-5, nato pa sem ga zamenjal s soigralcem Lukom Rupnikom za Mazdo6. Na koncu sva bila oba zadovoljna, sam pa se predvsem navdušujem nad prostornostjo karavanske Mazde6.

CAU: Imaš pri sedežu kakšne posebne (skrite) ročice, da se lahko čimbolj udobno namestiš?

Alen: Sedež (in naslon za hrbet) imam nastavljen do konca, tako da lahko normalno sedim, kljub temu pa bom verjetno vedno imel težave.

CAU: Katera avtomobilska znamka ti je še posebej pri srcu?

Alen: Audi! Imam ga tudi sam.

CAU: Kateri Audijev model voziš?

Alen: Imam Audija A5, ki je povečini parkiran v garaži. To je pa moj sanjski avtomobil, ki sem si ga zelo dolgo želel in ga sedaj končno imam.

CAU: Te poleg modela A5 navdušuje še kateri?

Alen: Moja sanjska avtomobila sta Audi A7 in Porsche Panamera. Na ostale avtomobile, kot so Ferrari in Lamborghini ne morem računati, saj sem zanje previsok (smeh).

CAU: Kaj pa je pravzaprav tisto, kar te pri avtomobilih najbolj navdušuje oziroma kaj mora tvoj avtomobil imeti?
alen23Alen: V tem primeru lahko pohvalim predvsem Mazdo6. Ima pravzaprav vse! Od navigacije do parkirnih senzorjev, obilico varnostnih pripomočkov. Vedno me opozarja na dogajanje okoli vozila. Rad tudi nekaj več moči pod pokrovom motorja.

CAU: Nam zaupaš, koliko moči je imel najmočnejši avtomobil za volanom katerega si sedel?

Alen: Verjetno bo to kar moj Audi.

CAU: Mimogrede, kateri motor pa ima tvoj A5?

Ima 2.7-litrski dizelski TDI z 191 konjskimi močmi, kar je zaenkrat povsem dovolj! Še vedno sem precej mlad voznik in če je moči pod pokrovom preveč, noga hitro postane težka, kar pa vodi do raznih neumnosti.

CAU: Ko ravno omenjaš neumnosti. Si domač s prekrški?

Alen: Točk še nimam, na splošno s policisti še nisem imel resneje opraviti! (smeh)

CAU: Vrniva se še na kratko h košarki. Katere štiri igralce, bi imel najraje ob sebi v ekipi?

Alen: Na enki bi imel mojega prijatelja v ekipi Luko Rupnika. Na dvojki Klemena Prepeliča, trojko bi zasedel Jaka Brodnik in četrto mesto pa Jusuf Nurkić. Mladi, a izkušeni! Ekipa, ki bi dala vetra (smeh).

CAU: Kaj pa recimo iz lige NBA? Top štirje igralci s katerimi bi igral?

Alen: Simpatično vprašanje. V tem primeru bi se najraje pridružil zvezdniški ekipi Miamija. Torej Dwyaneu Wadeu, LeBronu Jamesu, Rayu Allenu in Chrisu Boshu.

CAU: Kdo pa je tvoj vzornik?

Alen: Moj vzornik je Hasan Rizvić, v ligi NBA pa LeBron James.

CAU: Kaj misliš, ti za igro v NBA manjka še veliko?

Alen: Mislim, da še kar veliko. Veliko truda, znoja in krvi bo še potrebno pustiti v areni.

CAU: Katera pa je tvoja najljubša ekipa v NBA?

Alen: Miami.

CAU: Si v mladosti redno spremljal NBA?

Alen: V bistvu bolj malo. Pri petnajstih sem se začel aktivno ukvarjati z košarko in takrat sem jo začel tudi spremljati. Pred tem sem v Bosni treniral nogomet (smeh).

CAU: Je Alena Omiča možno videti tudi na blokovskih igriščih?

Alen: Ne. Odkar se profesionalno ukvarjam s košarko sem svoje znanje morda enkrat pokazal na zunanjem igrišču. Na betonskih igriščih se lahko hitro pripeti kakšna poškodba, ki bi jo v klubu verjetno težko sprejeli. Za trening imam na razpolago dovolj časa v dvorani, vseeno pa sem po napornih treningih raje doma in počivam.

CAU: Kaj bi za konec sporočil našim bralcem in tvojim oboževalcem?

Alen: Pridite na tekme Uniona Olimpije in nas vzpodbujajte do novih zmag. Rad bi povedal, da je resničen užitek igrati pred polno dvorano, jaz pa lahko v svojem imenu (in imenu kluba) obljubim, da se bomo s soigralci potrudili, da bodo gledalci navdušeni in zadovoljni zapuščali naše tekme!

Boštjan Horvat
foto: caranduser.com


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
Pasica
 

Iskalnik

Naj tretje mnenje 2013

dolinar-NTM

S sklepno prireditvijo se je končala že tretja sezona nagradne igre Naj tretje mnenje. Naziv Naj tretje mnenje 2013 si je tokrat privozil Danijel Dolinar. Danijel je v seštevku treh kategorij osvojil 31 točk. Drugo mesto je pripadlo Daši Sitar, tretje pa sta si razdelila Nina Zalaznik in Marko Metljak.

Kaj je Naj tretje mnenje?

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com