DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

... in nadaljujemo

... in nadaljujemo

19.07.2018 je dan, ki ga ne bom pozabila tudi če me bo na stara leta lovil tisti nemški barabin, ki skriva stvari po hiši ;)

Vroč četrtek se je začel tako, da me je Muc pustil na cedilu. Sredi Italije meni odpove Ducati, zdaj pa sem res prava Ducatistka!!! Si lahko predstavljate, da sem se skoraj zjokala … Za tisti dan dočakam ‘nadomestni motor’ ampak čakam na žgočem soncu v polni opremi in me skoraj fršlok od vročine in rahlega paničarjenja, ki se je že razvijalo v orkan prve stopnje. Rdeči alarm! Po glavi se mi namreč plete, kaj je z mojim motorjem in za koliko mi bo to olajšalo že tako izčrpano denarnico. Oči imam kot pinkoponk žogice in v sekundi pade odločitev, da grem samo še v kopalke in se butnem v morje čez cesto. #basta

Med preoblačenjem že premočenega kombinezona pogledam na #WPM diskusijo na Whatasppu. Jorge je že na pivu – in to v direktni liniji med mano in morjem :).

Za naljučnega bralca je to trenutek, ko se je dan začel obračati na bolje. Po dveh Becksih se nama je pridružil še Lorenzo in tako je nastala pripovedka ‘Kako sem pila pivo s Jorge Lorenzom’! Ko je prišel v družbo še Héctor, ki je bil rahlo ranjen od včerajšnje fešte, smo z Becksa preklopili na Ichuso – popularno pivo s Sardinije. In tako se je začela legenda o mamurluku #mamurlukforlife (interna fora o tem kako Hermina nauči Mehičana, kako se reče maček po bosansko)

#jokamodsmeha

Med rundami sem še malo počofotala po morju, potem pa smo se preselili k hotelskemu bazenu in se še tam malo podružili, dokler ni bil že čas, da se pripravimo na ‘Večerjo predsednikov’. Če se sprašujete, kako se lahko dan preživet s temi tremi frajerji še izboljše, vam povem da je šlo od te točke še strmo navzgor!

V hotelu sem se stuširala in prelevila v večerno toaleto z obvezno rdečo šminko - je le Ducati večerja! - kot da sem imela s seboj še katero drugo barvo!? Noooo – večerja se je organizirala v San Marinu in do tja smo se pražnje opravljeni odpeljali z avtobusi. Kjer sem naredila začetniško napako in zadremala za 2 minuti. Med predsedniki Ducati klubov celega sveta je to res NAPAKA! Odprem oči in vsa sem polepljena s klubskimi nalepkami! Ampak je to tudi očitno iniciacija v Ducati družino :)

San Marino je pravljičen, cesta do vrha pa sanjska – za vožnjo z motorjem, na avtobusu pa komaj čakaš konec. Malo sem se nadihala svežega zraka in nekaj sto metrov sprehoda do konference me je zbudilo – v dvorani, kjer nas je nagovoril Claudio Domenicali se je število predsednikov nenadoma podvojilo nakar po končanem predavanju Domenicali napove presenečenje in  po dvorani se v spremljavi bučnega aplavza sprehodi Casey Stoner! Hermina pa čeljust do tal. ’A se to res meni dogaja? A sanjam?’

Imeli smo priložnost pozdraviti oba, z Domenicalijem sem izmenjala nekaj besed, Stoner pa mi je podpisal torbico :) hahahahaha – ja če nimaš pri roki nobenega zvežčiča in nočeš, da se ti po najstniško podpiše na roko, se znajdeš in pred bivšega Moto GP šampijona na Ducatiju pomoliš torbico! Tako simpatično se je nasmejal, ravno prav za sliko, ki roma v okvir in moj bodoči Ducati oltar.

Po zaključenem vrvežu smo se še malo sprehodili do najlepše razgledne točke v San Marinu, na trgu Piazza della Libertá pred mestno hišo, kjer nas je pričakal prelep sončni zahod, kar na trgu pa so nam pripravili super večerjo!

Od vsega razburjenja tudi jesti nisem mogla ...


 
 

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com