DomovEkipaO nasCenik storitev

En prelaz, dva prelaza, tri – ne morem ve?!

En prelaz, dva prelaza, tri – ne morem ve?!

In po takem dnevu, po taki vožnji in po takem nalivu, kot smo ga doživeli v ponedeljek, naj se ?lovek usede na motor in odpelje v še vedno premo?eni opremi ?ez italijanske prelaze, ki jih do danega trenutka tudi sanjati ni upal?

Ja, o?itno! Že ?ez pol ure mi je pokalo v ušesih, kombinezon in rokavice so oddajale prekrasne vonjave, res omamno! Ampak me je nekako držal v koncentraciji tisti rumeni ’flek’ pred mano. Martyn na rumenem Monstru 821 me je cel dan držal pokonci. Za mano pa je spodbudno mahal Sandro. ?e ne bi bilo njiju, bi na prvem prelazu obupala.

Italijanskega asfalta tu sicer ne morem pretirano hvalit, ampak hvala bogu ni bilo dovolj ?asa, da bi se kateri malenkosti predolgo posve?ala. Tile Ducatisti so utrgani! Tempo!

Smo vsi?

Smo.

Skupinska fotka.

Gremo dalje!

Norci! Ampak taki ... fajn :) Prevozili smo del slavne cestno hitrostne dirke “la Salita degli Dei di Monzuno”, kar se baje v grobem prevede v Božji vzpon – ampak mi smo posebni pa smo šli kontra ... Potem je sledil prelaz Raticosa, za tem podvigom “Ottovolante”, ki je tudi famozen zaradi cestnih dirka?ev Mugella. Ja, ni še konec - Faggiola prelaz pa naprej do Palazzuola in ?ez prelaz Sambuca in Passo della Colla do Borga san Lorenzo. No, saj smo se tudi ustavili, najedli, po?ili za 5 min in se vrgli v vodo na prekrasni lokaciji, ki se ji re?e Bahia Cafe, Barberino di Mugello. Ampak po mojem mnenju ?isto prehitro spet zajahali in gasa ?ez naslednji prelaz. Ko na koncu psihi?no in fizi?no izmu?en ugotoviš, da so te vozili v krogu, se ti strga. Ja, v šoku sem bila. V spominu imam dva prelaza ampak vidim, da sem jih nekaj zaradi prej omenjenega šoka kar potla?ila!

Hermina že obupuje, zato Jordi re?e, saj imamo samo še 100 km pred sabo. JAPAJADE! Sicer pa tudi ?e je bilo res samo 100 km – po klancu navzdol z naklonom 30° in trikrat zalomljenimi ovinki po tako ozki cesti, da se ti zdi, da se še s kolesarjem ne moreš sre?at, NEMOREMVEEEEEE?! Res, ?e ne bi bilo Martyna ... Tam bi ostala in pod motorjem spala :o Pa sta lepo kolegijalno Martyn in Roberto upo?asnila, prilagodila ritem in me nekako spodbujala naprej še ?ez 3 prelaze! Muraglione, Eremo Pass in ponovno prelaz Colla Pass (ampak tokrat od za?etka).

Ogromno sem se nau?ila, tudi o sebi in svoji vzdržljivosti, ampak ko se takole parkiraš pred hotel in pogledaš zemljevid, ti pade tema na o?i :) So me hitro potolažili s Proseccom in ve?erjo. Tuš, kopalke, bazen s prekrasnim razgledom na Firence in super družba. Tako hitro je bilo mu?enje navzdol po klancu v trikrat ’zoglane’ ovinke pozabljeno :) Pred bazenom parkiran Panigale, lastnik je zmagovalec ene prej omenjenih cestno hitrostnih dirk, ki nam seveda ve?er popestri s Panigale ’ognjemetom’!

Ker sem res posebno dete, ne grem spat ampak ve?er podaljšam v prijetni družbi in poglobljeni debati ob zadnjih kapljicah Prosecca, štetjem lu?k v Firencah in kot da romantika še ni na višku, se debati na koncu pridruži še bambi. Spat grem ob 02:00 polna vtisov in z nasmehom na ustih.


 
Pasica
 
Pasica
Pasica

Iskalnik

Twitter


© CarAndUser.com | 2021 | Vse pravice pridrĹľane | info@caranduser.com